Obvestilo za javnost

Dne 16. 09. 2019 je Inštitut »Jožef Stefan«, Strateško Razvojno Inovacijsko Partnerstvo Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS) organiziral mednarodno konferenco Smart Cities 2019: »Resilient Cities: between digital and physical world«. Dogodek je potekal na Ljubljanskem gradu v soorganizaciji z Mestno občino Ljubljana in Združenjem mestnih občin Slovenije.


Predstavniki mest in občin se pri svojem delu soočajo s številnimi izzivi, ki jih prinašajo nepredvideni dogodki, katerih del so vsi prebivalci. Ključni dejavnik, ki vpliva na učinkovito realizacijo aktivnosti, potrebnih za čim hitrejšo vzpostavitev stabilnih razmer v bivanjskem okolju, je odgovorno in premišljeno ravnanje s strani odločevalcev.

Zagotavljanje dobrega počutja prebivalcev mest in občin, njihova varnost in ustrezni ukrepi, so bili predstavljeni s strani domačih in tujih predavateljev. Vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij v javni upravi in pomen varnosti podatkov pri delovanju mestne uprave; to so vprašanja, na katera so udeleženci konference dobili odgovore. Prikazane so bile potrebne aktivnosti za izboljšanje odzivnosti in varnosti ter primeri dobrih praks iz evropskega prostora. Udeleženci konference so se seznanili s prednostmi uporabe tehnologije brezpilotnih vozil ob nepredvidenih dogodkih; hkrati so bili soočeni z novimi izzivi in vprašanji, ki se porajajo, ob uporabi novih tehnoloških rešitev.


Konferenco je otvorila dr. Nevenka Cukjati, generalna direktorica Operacije SRIP PMiS, s pomislekom, da si vprašanje, ali so naša mesta pripravljena na nepričakovane dogodke, pogosto zastavimo šele, ko se nesreče dejansko zgodijo. Za zagotavljanje varnosti morajo mesta oblikovati nove ukrepe in rešitve ter izhajati iz vseh možnosti, ki jih ponujajo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). V predhodno opravljeni anketi, kjer je sodelovalo 26 občin, je bilo ugotovljeno, da se občine zavedajo pomena medsebojnega sodelovanja, prav ta klic po sinergijah pa je bil prisoten tudi na konferenci. »Za doseganje in zagotavljanje odpornosti ob nepredvidenih dogodkih je bistveno povezovanje in ustvarjanje sinergij med mesti, občinami in državo. Razumevanje in oblikovanje strategije pametnih mest in skupnosti mora postati temeljna usmeritev in vodilo vseh nadaljnjih postopkov, izpeljanih s strani državnih organov. Mesta in občine, podjetja, javno-raziskovalni zavodi in univerze, vsi člani SRIP PMiS se zavedamo nujnosti nadaljnjih aktivnosti ter s tem povezanega usklajenega delovanja na področju evropske in slovenske strategije pametne specializacije,« poudarja dr. Cukjati.


V uvodnem delu je prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta »Jožef Stefan«, izpostavil, da je Institut močno vpet med znanostjo in gospodarstvom, kjer pomembno vlogo prevzema tudi raziskovanje na področju pametnih mest. Poudaril je, da se je uvodni strah pred digitalizacijo polegel in, da smo danes priča pomembnim spremembam, kjer so strokovnjaki s področja umetne inteligence in pametnih mest v svetu zelo iskan kader. Svoj nagovor je zaključil z mislijo o edinem pravem pomenu pametnih mest: »Pametna mesta bodo taka ostala, samo če bodo v njih delali pametni ljudje. Ne smemo govoriti samo o pametnih digitalnih tehnologijah, ampak moramo ustvariti tudi mesta znanosti, kulture, arhitekture. Ne osredotočajmo se zgolj na iskanje tehnoloških ugodnosti, ampak poskusimo ustvarjati mesta z visoko kakovostjo življenja.«


Udeležence konference je pozdravil tudi mag. Robert Kus, predstavnik Mestne občine Ljubljana. Čeprav je Ljubljana v zadnjih štirih letih bila proglašena za najbolj varno mesto v Sloveniji, se sooča s številnimi nevarnostmi. Doletijo jo lahko skoraj vse oblike naravnih nesreč, razen cunamijev ali izbruhov vulkanov. »Če želimo zagotoviti odpornost mesta, moramo zagotoviti številne ukrepe in nadgraditi vse sisteme zagotavljanja varnosti,« je izpostavil in nadaljeval: »Ljubljana se nahaja na potresno ogroženem območju, zato je MOL zelo dejaven na področju povečanja potresne odpornosti stavb. V zadnjih nekaj letih je bilo tako obnovljenih več šol, zdravstvenih domov, stanovanjskih blokov in drugih objektov. Pomembno je tudi delovanje na področju zagotavljanja komunalne urejenosti. Trudimo se zagotoviti gasilsko pokrivanje tako, da bi čas prihoda gasilcev ustrezal stopnji ogroženosti posameznega območja.« Mag. Robert Kus je zaključil, da moramo pripraviti nabor ukrepov, potrebnih za povečanje odpornosti. To vključuje obveščanje prebivalcev o preventivnih ukrepih, pred in po nesrečah ter zagotavljanje hitre pomoči v kriznih situacijah.


So droni in brezpilotna vozila res vprašanje prihodnosti?

O tem, kako bodo prihodnost naše družbe oblikovale tehnologije, kot so droni in brezpilotna vozila, je spregovoril Olivier Usher, NESTA, Velika Britanija. O. Usher je vodja raziskav v podjetju Nesta, britanski fundaciji za inovacije. Svojo predstavitev je začel s pogledom v preteklost. Izpostavil je, kako je masovna proizvodnja avtomobilov povsem spremenila izgled sodobnih mest ‒ ceste je bilo potrebno opremiti s prometno signalizacijo, kamerami za nadzor prometa, ipd. »Tehnologija ima lahko velik vpliv na okolje, v katerem živimo, droni pa pomenijo napredek, ki so ga pred stoletjem predstavljali avtomobili,« je izpostavil govorec. Če želimo odgovoriti na vprašanje, ali bodo droni na enak način kot avtomobili preoblikovali naše okolje, bodo potrebne temeljitejše raziskave. Glede na to, da so zelo učinkoviti droni že razširjeni na trgu, ne smejo postati samo komercialno sredstvo za dobiček, ampak morajo biti uporabljeni predvsem, v dobro družbe. V tej luči je O. Usher izpostavil: »Napredek je popolnoma nepomemben, če ga ne delimo z drugimi.« Da bi ugotovili in raziskali, na katerih področjih bi lahko uporaba dronov olajšala življenje prebivalcev pametnih mest, so v sklopu projekta Flying High izbrali pet reprezentativnih britanskih mest in šest mesecev podrobno raziskovali potencialno uporabnost dronov. Ugotovili so, da bi lahko bili droni uporabni v zdravstvu, v primeru požarov, v transportu, gradbeništvu in pri odzivanju na kritične situacije. A kljub prednostim, ki bi jih lahko prinesle tovrstne tehnologije, se v javnosti pojavlja kar precej pomislekov: »Nove tehnologije so v javnosti marsikdaj narobe razumljene. Če želimo spremeniti mišljenje, ne smemo teh tehnologij samo promovirati, ampak moramo pristopiti k ljudem, jih poslušati in razumeti njihove pomisleke. Brez podpore javnosti ne bo razvoja, oziroma bo ta otežen,« je zaključil.


Pametna mesta morajo biti odporna in prilagodljiva

Pogovor o digitalnih tehnologijah je nadaljeval Allan Mayo, Royal Borough of Greenwich, Velika Britanija, ki je predstavil Strategijo pametnega mesta v londonskem okrožju Greenwich. »Mesta še nikoli niso bila izpostavljena tolikim spremembam. Digitalna revolucija spreminja družbo kot še nikoli prej. Mesta morajo biti odporna in hkrati prilagodljiva,« je v uvodnem delu povedal A. Mayo. Čeprav je bil Greenwich včasih središče industrijske revolucije, pa se, po mnenju govorca, ni uspešno prilagodil na vse transformacije. »Današnje gospodarstvo Greenwicha ni prilagojeno globalizaciji in vsem digitalnim spremembam, saj temelji predvsem na turizmu. Naša strategija želi to spremeniti, pomembno priložnost predstavljajo digitalne tehnologije,« je pojasnil govorec. Izpostavil je tudi največje probleme Londona, kamor Greenwich sodi kot eno izmed okrožij: zagotovo so to poplave, ki bodo v prihodnosti še bolj pogoste, prevelika onesnaženost zraka, vsakodnevni prometni zastoji, staranje populacije in zaskrbljujoče pomanjkanje stanovanj. Z omenjeno strategijo želijo v Greenwichu ustvariti okolje, ki bo odporno na podnebne spremembe, se bo na njih hitro in učinkovito odzivalo ter se bo uspešno prilagajalo različnim situacijam. »Mesta z učinkovito infrastrukturo so privlačnejša za podjetja in start-upe, kar ustvarja nove možnosti za zaposlitev. Pri tem se moramo osredotočiti na nadgradnjo obstoječe zasnove mesta. Lahko vzpostavljamo napredno digitalno okolje, vendar če mesto ni pravilno zastavljeno, se vsi naši načrti podrejo. Preoblikovati je potrebno ekonomijo, spoštovati zgodovino in tradicijo ter vnašati nove tehnologije, ki ustvarjajo privlačno okolje,« je zaključil A. Mayo.


Primer dobre prakse je predstavil tudi Hannes Astok, e-Governance Academy, Estonija. H. Astok je namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski akademiji za e-upravljanje. Akademija vodi usposabljanja in svetovanja vladam in mestom na področju digitalne transformacije. »Digitalna varnost je izjemno pomembna. Estonci so zelo nagnjeni k uporabi digitalnih storitev in pogosto iščejo storitve na spletu. Tu igra pomembno vlogo samo mesto, ki lahko nudi te storitve,« je povedal uvodoma in se vprašal, kaj je dejansko pomembno za mesto: »So pomembni avtomobili ali stavbe? Po kratkem razmisleku ugotovimo, da so hrbtenica vsake organizacije ali mesta podatki. Za obnovo stavb potrebujemo zgolj denar, če pa izgubimo podatke, jih zelo težko dobimo nazaj.« Rešitev pred izgubljenimi podatki je digitalizacija, prehod iz papirne v digitalno obliko je nujen. Istočasno se poraja tudi vprašanje, kako digitalne podatke hraniti, saj lahko tudi računalniške centre doletijo naravne nesreče. »Odgovor na to so hibridne rešitve za shranjevanje podatkov. Primarno naj bodo podatki shranjeni na lokaciji, njihova kopija v drugem mestu v državi, tretja kopija pa v oblaku. Shranjevanju podatkov v oblaku se številne vlade in organizacije še vedno izogibajo, saj se pojavljajo pravna vprašanja, v smislu, kdo vse lahko dostopa do naših podatkov. Vendar pa ob primerjavi možnosti, da tretja oseba spremlja naše podatke in drugem scenariju, da vse podatke izgubimo, moramo izbrati prvo možnost,« je poudaril. Pri implementaciji se morajo državni akterji zavedati bremen, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo. Vzpostavitev digitalnih tehnologij predstavlja velik finančni zalogaj, prav tako je potrebno predvideti, ali bo mogoče zagotoviti delovno silo, ki bo skrbela za to infrastrukturo. »Odlično je, če se lahko mesta med seboj povežejo in si infrastrukturo delijo. Pri tem je potrebno poudariti, da to ne zmanjša avtonomnosti posameznega mesta. Cilj morajo biti zadovoljni prebivalci, ki uporabljajo digitalne storitve. Obenem pa bodo podatki shranjeni in dostopni tako v fizični kot digitalni obliki,« je zaključil.


Predstavitev dobrih praks iz tujih dežel je zaključil Norbert Weidinger, Dunaj, Avstrija. N. Weidinger je od leta 2005 zaposlen kot namestnik vodje skupine za upravljanje procesov in strategije informacijsko komunikacijske tehnologije na Oddelku za organizacijo in varnost izvršnega urada mesta Dunaj. »Kot večina evropskih mest se Dunaj sooča z izzivi globalizacije, digitalizacije, urbanizacije in podnebnih sprememb. Dunaj ima 1,8 milijona prebivalcev, kar ima velik vpliv na potrebe po infrastrukturi. V zadnjih 15 letih se je Dunaj razširil za velikost še ene Ljubljane, soočamo pa se tudi s problemom staranja populacije. Ker ima veliko mest podobne probleme, je smiselno, da si izmenjamo izkušnje in skupaj razpravljamo o izzivih,« je povedal uvodoma. Prvi korak v digitalni svet so na Dunaju dosegli s pomočjo platforme, s katero so dobili vpogled v mnenje prebivalcev o storitvah mesta. »Na ta način smo širili ozaveščenje o digitalizaciji in slišali mnenje ljudi. Vzpostavili smo spletnega chatbota Vienna Bot, ki uporabnikom odgovarja na vprašanja o upravnih zadevah. Zelo uspešna pa je tudi aplikacija Sag’s Wien, v kateri uporabniki delijo svoje komentarje o mestu. Vedno smo odprti, da aplikacijo in njen razvoj delimo z drugimi avstrijskimi mesti, dogovarjamo pa se tudi za njeno uvedbo v Sarajevu. S pametno uporabo podatkov delujemo na področju energetike in prometne ureditve. Za ulične restavracije smo uveljavili spletni način pridobivanja dovoljenj za uporabo javnih prostorov,« je predstavil digitalne ukrepe, ki jih sprejemajo na Dunaju. Nadalje je opozoril na problem električnih izpadov elektrike, ki predstavljajo precejšnjo grožnjo v naslednjih letih: »Za informiranje o kriznih situacijah se bomo v prihodnje posluževali vsaj dveh kanalov. Ne moremo se zanašati zgolj na stacionarne in mobilne telefone. Kot info točke bomo uporabili vso infrastrukturo, ki jo imamo v mestu. V ta namen vzpostavljamo informacijsko radijsko mrežo in širimo mrežo virov za zasilno napajanje.« Zaključil je z mislijo, kako pomembno je, da imajo države urejeno interno komunikacijo in dober sistem odzivanja na kritične situacije.


V nadaljevanju konference so se domači strokovnjaki dotaknili področja že obstoječih tehnoloških rešitev, ki bodo v prihodnje krojile razvoj pametnih mest in predstavili primere dobrih praks.

Foto utrinki tukaj.

Še nekaj povezav do objav v medijih: